Bliža se čas, ko se bo začelo delo na vrtu. Nekaj zelenjave na grede lahko sejemo že v februarju in marcu. Ampak v tem času se večinoma ukvarjamo s setvijo v notranjih prostorih, se pravi z vzgojo sadik.
Da bomo vzgojili sadike zelenjave močne in zdrave, moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil. Pomembno je da imamo na zalogi semena zelenjave, ki jih želimo vzgojiti. Semena morajo biti kvalitetna, dobite jih v naši spletni trgovini… Potrebujemo še dobro zemljo ( substrat), posodice in topel prostor.
Z vzgojo sadik se ukvarjamo predvsem zato, da si skrajšamo čas pridelave. Tako imamo pridelke zelenjave prej, kot če bi sejali direktno na grede. V nadaljevanju si bomo po korakih ogledali kako priti do zdravih in močnih sadik in celoten postopek podrobneje opisali.
Kako pripravimo sadike zelenjave?
Več dejavnikom velja nameniti pozornost, da bomo uspešni pri vzgoji sadik. Zelo pomembna je izbira semen, izbira kvalitetnega substrata , imeti pa je potrebno tudi zadostno količino posodic in seveda topel prostor.
Za vzgojo sadik potrebujemo:
Semena zelenjave
Na zalogi moramo imeti semena zelenjave katero hočemo vzgojiti. Lahko so to domača semena, kupljena,…Če semena kupimo je dobro da izberemo ekološko seme, saj je to prvi korak do zdrave prehrane in ohranjanju zdravih tal. Obvezno pa je potrebno semenom preveriti rok uporabnosti, lahko pa naredimo tudi test kalivosti, da ugotovimo če so semena še uporabna.
Kakovosten substrat
Pomembno za vzgojo je tudi pravilna izbira zemlje. Substrat mora biti zračen in rahel ter ne preveč bogat s hranili. Zato zemlja iz vrta ni primerna za vzgojo sadik.
Sadilni lončki, posodice
Pripraviti si moramo posodice za setev. Sejemo lahko v različne posodice. To so lahko plastični lončki, mini rastlinjaki s prozornim pokrovom, kupljeni kalilniki, lahko tudi v jajčne lupine, toaletne rolice,… Lončki za setev morajo biti čisti oz. jih pred setvijo počistimo.
Prostor
Imeti moramo prostor kamor bomo dali sadike. Prostor mora biti dovolj velik, zračen, topel, rastline pa potrebujejo tudi dovolj svetlobe. Najboljši prostor za vzgojo sadik je ogrevan rastlinjak, ker pa vsi nimamo možnosti lahko vzgojimo sadike tudi doma na okenski polici.
Ostali pripomočki so še označevalniki, zalivalka oz. pršilka.
Kdaj in katere vrtnine pripravimo s sadikami?
Vrtnine, katere sami vzgojimo s sadikami so po večini brokoli, zelje, jajčevci, okra, paradižniki in paprike.
Pri vzgoji sadik najprej začnemo sejati tiste, ki potrebujejo največ časa za razvoj.
Skoraj vse rastline lahko vzgojimo iz sadik in si s tem podaljšamo vrtno sezono.
Sredi februarja že lahko začnemo s setvijo paprik, feferonov, melancanov, zelene, medtem ko je sredina marca primerna za setev paradižnika. Seme solate lahko sadimo v več zaporednih terminih in si tako zagotovimo domače sadike za vse leto. Za vzgojo sadik solate sejemo od začetka februarja naprej. Če želite pridelati posebne sorte čebule iz semena, je treba sejati za sadike že konec januarja oz v začetku februarja. V tem času sejemo tudi česen in za sadike zelene, ki za razvoj sadike potrebuje kar dva meseca. V začetku februarja začnemo sejati za sadike špinače, zgodnjega zelja, cvetače in brokolija.
Kako vzgojimo zdrave sadike?
Za zdrave in močne sadike je zelo pomembno zračenje prostora, kjer jih vzgajamo. Zračna vlaga je največji sovražnik vseh sadik. Zelo pomembna pa sta tudi toplota in svetloba pri vzgoji sadik. Plodovke so toplotno najzahtevnejše saj potrebujejo temperaturo do 25 C, medtem ko solatnice in kapusnice rabijo temperaturo od 18 – 22 C. Nikoli pa ne smemo spodbujati rasti sadik z dvigom temperature, zato ker bomo vzgojili pretegnjene, šibke in neodporne rastline. Veliko pozornosti moramo posvetiti tudi svetlobi, saj sadike rabijo veliko naravne svetlobe, da ne pride do pretegnjenosti sadik.
Zelo pomembno pa je, da uporabljamo za sajenje sadik tudi dober, po možnosti ekološki substrat, ki mora vsebovati makro in mikrohranila. Če je zemlja v katero sadimo sadike slaba oz. brez hranil, sadike ne bodo zrastle.
Pomembno pa je tudi da ne sejemo rastline pregosto med seboj, saj se potem borijo med seboj za prostor, svetlobo in hranila, zato ne morejo postati čvrste, pač pa so šibka in tudi bolj dovzetna za bolezni in škodljivce.
Ne smemo jih pa tudi preveč zalivati , ker zaradi preveč vlage gnijejo ali pa plesnijo. Če jih pa zalivamo premalo pa se posušijo in propadejo. Zemlja mora biti enakomerno in zelo rahlo vlažna, nikoli mokra, zato je najbolje da uporabljamo za zalivanje pršilko. Če upoštevamo vsa ta pravila bomo vzgojili močne in zdrave sadike.
Kdaj in kako je potem čas za presaditev sadik?
Večna mladih posajenih rastlin pa je potrebno pred presajanjem na prosto še enkrat presaditi v večje posode oz. setvene platoje. Presejemo jih takrat, ko imajo rastlinice dva ali tri prave liste. Ko presajamo moramo paziti, da jih ne poškodujemo.
Največkrat sadike propadejo ob presajanju. Vzrok za to lahko pripišemo, da smo prehitro ali prepozno presejali oziroma da smo rastlino ob presajanju poškodoaval. Če jih presadimo prehitro sadike nimajo še dovolj dobro razvitega koreninskega sistema, zato zaradi tega rastlinice propadejo. Če pa smo s presajanjem predolgo čakali pa sadike nimajo v zemlji dovolj hranil in zato propadejo. Velikokrat pa propadejo tudi zaradi tega, ker jih pri presajanju poškodujemo, saj so sadike nežne in močno občutljive.
Presajamo jih lahko tudi kasneje vendar velja, da so mlajše rastlinice prej prilagodijo na novo okolje.
Najprej si pripravimo lončke v katere bomo pikirali. Lončke napolnimo z substratom do vrha, pomagamo si z manjšo lopatko ali pa s kakšnim lončkom oziroma lahko tudi z rokami. S prsti naredimo luknjice kamor bomo posejali rastline. Potem vse rastline posadimo v posodice pri tem pazimo, da se koreninic ne dotikamo s prsti, da jih ne poškodujemo. Ko posadimo vse rastline, vse skupaj zalijemo. Sadike prenesemo v malo bolj hladen prostor, kjer počasi napredujejo do presajanja na prosto oziroma v rastlinjak. Redno pa pazimo, da imajo sadike zadosti vlažno zemljo.
Sadike moramo pred dokončnim sajenjem na prosto navaditi na zunanje razmere. To imenujemo utrjevanje sadik. To je obdobje v katerem postopoma sadike navajamo na razmere zunaj ter tako preprečimo šok, ožige in lomljenje sadik. Zaradi temperaturnega šoka oziroma nihanja temperature dosti sadik propade. V tem obdobju bomo sadike za nekaj časa postavili na prosto ob steno in jih potem postavili nazaj v notranje prostore.
Čas ko so sadike zunaj bomo vsak dan postopoma podaljševali. Dobro razvite in močne sadike pa postopoma presajamo na prosto. Kdaj pa bomo sadike posadili na prosto pa je odvisno od vrtnine. Sadike paradižnika, jajčevca, kumar in podobnih toplotno zahtevnejših rastlin med zadnjimi posadimo na prosto. Po presaditvi na prosto je sadike, še posebej tiste, ki jih bomo prve presejali, priporočljivo čez noč zaščititi z agrokopreno oziroma sadike sadimo na prosto ko mine nevarnost pozebe.
Želimo vam uspešno vzgojo zdravih in močnih sadik, predvsem pa lastnih!
